Piramide v Gizi spadajo med najstarejše in najočarljivejše objekte na svetu. Zgrajene so bile pred več tisoč leti in pričajo o gradbenih dosežkih starodavnih civilizacij. Odpravite se nazaj v preteklost in odkrijte ta starodavna čudesa.

Piramida je geometrijsko telo s trikotnimi stranicami, ki se na vrhu združijo. V Egiptu je sicer več kot sto piramid in večina jih je bila zgrajenih kot grobnice za faraone, vendar nobena ni tako prepoznavna, kot so piramide v Gizi. Piramide najdemo tudi na drugih koncih sveta, na primer v Italiji, Indiji in Mehiki.

Piramide v Gizi so bile zgrajene pred 4500 leti med vladavino IV. dinastije v zlati dobi Egipta. Gradnjo, ki je trajala okoli 85 let, so vodili faraoni treh generacij: Keops, njegov sin Kefren in vnuk Mikerin. Njihove grobnice so obdane s tremi manjšimi Kraljičinimi piramidami.

Velika piramida, ki jo je dal zgraditi Keops, je bila prva in največja v Gizi. S 139 metri višine je bila skoraj štiri tisoč let najvišji objekt na svetu, kar jih je zgradil človek. Piramida je poravnana z glavnimi smermi neba in gleda skoraj natanko proti severu, kar je osupljiv arhitekturni dosežek.Ob Veliki piramidi je povsem nedotaknjena Keopsova sončna ladja, ki naj bi bila faraona ponesla v posmrtno življenje.
Razišči to mesto

Kefrenova piramida z belo obloženim vrhom je videti največja od treh piramid, vendar gre za optično prevaro. Po velikosti je manjša od Keopsove, a so jo zgradili na višji legi, da bi bila videti višja. Prav neverjetno je, da so simetričnost stranic in identičnost kotov te piramide dosegli z uporabo preprostih orodij, kot so merilne palice v dolžini enega komolca in grezila.

Razišči to mesto

Velika sfinga je apnenčast kip, ki najverjetneje upodablja glavo kralja Kefrena na levjem telesu. Sfinga je mitološko bitje, za katerega so faraoni verjeli, da jim lahko pomaga pridobiti naklonjenost boga sonca v posmrtnem življenju. Večji del Velike sfinge je dolga stoletja ležal zakopan v nemirnem puščavskem pesku, vendar je kip danes viden v celoti.
Razišči to mesto

Tretja in najmanjša piramida v Gizi je Mikerinova grobnica, ki leži na južnem robu kompleksa. Mikerinova piramida je arheologom postregla z dragocenimi artefakti in bridkimi razočaranji. Najprej se je izkazalo, da so tam najdene človeške kosti izvirale od drugod, pozneje pa je zaradi brodoloma potonil tudi sarkofag, ki je bil izkopan v piramidi.
Razišči to mesto

Kako je ta starodavna družba uspela zgraditi tako mogočne spomenike, ostaja neznano. Pri gradnji piramid je bilo potrebno prevažanje ogromnih kamnitih blokov na planoto Giza in nato zlaganje teh blokov s presunljivo natančnostjo s pomočjo klančin, škripcev in vzvodov. Velike piramide, ki so tehnično bolj dovršene od zgodnejših stopničastih piramid, je gradilo več desettisoč plačanih delavcev (in ne sužnjev).

Po smrti faraona je trajalo 70 dni, da so njegovo truplo mumificirali, kar je vključevalo odstranitev možganov in notranjih organov. Mumijo so nato »znova obudili« z vrsto obredov, vključno z obredom »odpiranja ust«, s katerim so faraonu omogočili dihanje in govorjenje v posmrtnem življenju. Mumije so nato polegli najprej v leseno krsto in nato še kamnit sarkofag. Nekaterim mumijam so na obraz položili maske, kot lahko vidimo na primeru kralja Tutankamona iz precej poznejšega obdobja, čigar maska je na ogled v ustanovi Google Cultural Institute.

Piramide so bile zgrajene neposredno za obrobjem starodavne prestolnice Memfis, danes pa so od egiptovskega glavnega mesta Kaira oddaljene le nekaj deset minut vožnje. Čeprav je takšna lega koristna za turizem, so piramide zaradi neposredne bližine rastočega glavnega mesta postavljene pred nove izzive, med drugim zaradi hrupa, svetlobnega onesnaženja in onesnaženosti zraka.